28. 5. je mednarodni dan lahkega branja.
V Zavodu Risa bomo pripravili dogodek
Dan za lahko branje.
Dogodek bo 29. 5. 2024 v Slovenj Gradcu.
Del dogodka Dan za lahko branje je
natečaj za pesem v lahkem branju.
Kakšne pesmi iščemo?
Zbiramo pesmi, ki so:
● napisane v obliki lahkega branja,
● dolge največ 2 strani,
● primerne za odrasle bralce.
Pesmi so lahko na vseh stopnjah lahkega branja.
Pri pisanju pesmi v lahkem branju imate več možnosti.
1. Pesem lahko napišete sami.
Reče se, da je pesem
izvirna avtorska poezija v lahkem branju.
Pišete lahko o čemerkoli želite.
Pesmi so lahko vesele, žalostne;
ljubezenske in vse ostalo.
Pesem lahko napiše ena oseba
ali pa jo napiše več ljudi skupaj.
2. Pesem lahko priredite.
Priredite lahko eno izmed treh pesmi:
● Saša Pavček, Moj svet – Za sina,
● Tone Kuntner, Ta luč,
● Feri Lainšček, Bila sem ti mlada.
Pesem lahko napiše ena oseba
ali pa jo napiše več ljudi skupaj.
Kaj je lahko branje in kako ga napišemo?
Kliknite na: www.lahkojebrati.si/PRIROCNIKA
Pesmi bodo ocenili bralci-svetovalci.
Povedali bodo, ali je pesem v lahkem branju.
Pesmi bo ocenila komisija.
Najboljše 3 avtorske pesmi dobijo nagrado.
Prav tako dobijo nagrado najboljše 3 prirejene pesmi.
Zmagovalce bomo razglasili na Dnevu za lahko branje.
Na portalu Enostavno.info
bomo objavili zmagovalne pesmi.
Zmagovalne pesmi bomo objavili tudi na spletu.
Vse pesmi v lahkem branju
bomo objavili v skupni knjigi,
ki jo bomo objavili na spletu.
Pomembno
Sodeluje lahko vsak.
Vsak lahko pošlje pesem.
Pošljete lahko
eno pesem, ki jo napišete sami,
in eno prirejeno pesem ali oboje.
Ne bomo objavili pesmi, ki so žaljive
ali niso v lahkem branju.
Kam pošljete pesmi?
Pesmi nam pošljite po elektronski pošti na naslov:
info@risa.si.
Če nimate interneta,
nam pesmi pošljite po navadni pošti:
Zavod Risa
Podgorje 95
2381 Podgorje pri Slovenj Gradcu
Zraven napišite:
● ime in priimek
● naslov
● telefonsko število in naslov elektronske pošte.
Do kdaj zbiramo pesmi?
Pesmi zbiramo do 1. maja 2024.
Rezultate natečaja bomo objavili konec maja 2024.
S tem, ko nam pesem pošljete,
se strinjate, da jo objavimo.
Če ne želite, da objavimo vaše ime,
nam to napišite.
Veselimo se vaših pesmi.
Ob najavi natečaja za pesem v lahkem branju
in ob najavi Dneva za lahko branje
vas prijazno vabimo, da ob pisanju razmišljate tudi
o predlogih za nove ambasadorje lahkega branja.
O razpisu za nove ambasadorje bomo kmalu napisali več.
Pesmi za priredbo v lahko branje:
Saša Pavček
MOJ SVET
Za sina
Na tvojih nožicah stoji moj svet,
med igrivimi prstki se tke moja vest,
mojo temino odpelje tvoj tovornjak –
in sem žoga lahkotna v tvojih rokah!
Vrzi me v zrak,
da me poboža oblak,
vrzi me proč,
ko ne boš več otrok,
vrzi me, vrzi,
saj ni pedí na tej zemlji,
ki bi lahko me raníla,
ti si podaril mi krila
s prvim pogledom vedočih oči,
ki so segle najgloblje do mene,
kot z njimi bi rekel,
ne skrbi, mama,
na svetu sem bil pred teboj,
davno že, davno preplaval sem ocean,
osvójil ledene vrhove,
brcal pesek sredi Sahare,
vem, kako se živi,
zato lezi, lezi nazaj,
lezi, mama, zaspi.
(Iz zbirke Obleci me v poljub, MIŠ Založba 2010)
Tone Kuntner
TA LUČ
Ta luč ni od včeraj
in ni samo moja.
Ta luč ne gori od danes do jutri,
gori in sveti iz davne preteklosti
v davno prihodnost.
Ta luč je spomin,
ta luč je upanje.
Nekdo jo je davno nekoč prižgal
in je svetila
kakor trstenka,
kot oljenka, sveča, kot petrolejka,
kakor karbidovka,
kot plamen, kot kres,
kot ogenj v strehi,
kot velik požar
in kakor žerjavica,
ki je velikokrat skoraj ugasnila.
A ni ugasnila,
ker jo varujemo kot luč svojih oči,
ker jo predajamo neugaslo,
preden ugasnejo naša življenja.
Brez te luči ne bi znali živeti.
Brez te luči bi bila tema.
Feri Lainšček
BILA SEM TI MLADA
Bila sem ti mlada, imela sem rada,
moj vrt je pozimi cvetel.
Ostale so sveče, še tople od sreče,
ko ti si po prstih odšel.
Postala sem vila, ki ni se vrnila,
ko čas se je pravljic končal.
Minila so leta, odšla so dekleta,
nihčé ni v tej zgodbi ostal.
Na drugem sem bregu še zmeraj tu sama,
široka je rekla, ki teče med nama.
Ni zlatih v njej ribic, ne ladjic želja,
le ribič samoten tu čez kdaj vesla.
Naj pesem gre v eter, naj nosi jo veter
in moj ti prinese nemir.
Boli naj resnica, osamljena ptica
čez noč naj postne skovir.
Imajo nebesa naj zopet ušesa,
kriči naj ljubezen nocoj.
V moji obleki tam doli ob reki,
naj senca zapleše s teboj.
Jaz ljubim še jutra, ki čudno dišijo,
skrivnosti v meglicah in duše, ki spijo.
Še v sanjah sem tvoja in tu bom ostala,
poljub ti še zadnji nekoč bom poslala.